Odpori v psihoanalizi in skupinski analizi

Avtorji

  • Bojan Varjačić – Rajko

Ključne besede:

odpor, psihoanaliza, skupinska analiza, skupinska dinamika, skupinske vloge

Povzetek

Koncept odpora izvira iz psihoanalize, uveljavil pa se je tudi v skupinski analizi. V obeh oblikah obravnav je analiza odporov eden od temeljnih načinov dela. Sodobna psihoanaliza gleda na odpor kot na silo, ki izvira iz različnih slojev psihičnega aparata, ima prilagoditveno funkcijo in ščiti osebo pred psihično bolečino. Glede na to, čemu se oseba upira, govorimo o več vrstah odpora: uvidu, čustvenemu doživljanju, asociiranju ipd. Pri svojem delu naj bi analitik najprej prepoznal odpor, potem pa ga v primernem trenutku interpretiral in tako poglabljal analitično delo. V skupinski analizi so poleg individualnih odporov na delu tudi skupinski in drugi odpori, ki sicer izhajajo iz posameznika, a so plod skupinske dinamike, npr. zavzemanje specifičnih vlog v skupini. V članku so ob teoriji opisani primeri iz skupinskoanalitične obravnave.

Prenosi

Objavljeno

2010-03-03

Kako citirati

Varjačić – Rajko, B. (2010). Odpori v psihoanalizi in skupinski analizi. Kairos – Slovenska Revija Za Psihoterapijo, 4(1-2). Pridobljeno od https://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/view/113

Številka

Rubrike

Strokovni prispevki

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 > >>