Kompetentnost v psihoterapiji: od koncepta in standardov do izvedbe

Povzetek

Prispevek ima dva dela: kritična teoretska analiza kompetenčnega pristopa pokaže na problematične vidike in vodi v sklep, kaj in zakaj je v tradicionalnem behaviorističnem kompetenčnem pristopu za kurikularno strategijo neproduktivno. Kot alternativa se sicer kaže Hagerjeva integrirana verzija kompe­tenčnega pristopa, na katero se sklicuje Tuning kot temeljni dokument bolonjskega procesa, a se kot poli­tični kompromis izkaže za nekonsistentnega. Izvirna Hagerjeva verzija je sicer konsistentna, ne more biti univerzalni model standardov in kurikula, ampak je smiselna le na nekaterih področjih (eksaktne vede, naravoslovje). Iz analize sledijo jasne implikacije za področje psihoterapije in posebej za humanistično orientirane modalitete, kjer so za slovenske tranzicijske razmere potrebne izvirne in kreativne rešitve. Zato je kot odgovor neustreznemu in nekritično sprejemanemu kompetenčnemu pristopu posebna pozornost namenjena rešitvi, ki je kombinacija učno-ciljnega in procesno-razvojnega kurikularnega modela in izku­stvenega učenja ter ponuja celoto od konceptualne zasnove standardov ali kurikula do njegove izvedbe, kar je ilustrirano tudi na primeru.