Psiha in telo: Ali samoorganizacija možganov pojasnjuje emergenco mentalnih pojavov?

Povzetek

Nevrobiološke raziskave so pomembno prispevale k razumevanju duševnih motenj in k novemu pristopu k starim filozofskim problemom. Možgani so s svojo strukturo primer kompleksnega sistema, v katerem potekajo procesi samoorganizacije. Veda o samoorganizaciji se imenuje ‘sinergetika’ in se ukvarja s pojavi, ki so za razumevanje možganov bistveni. To je lepo razvidno iz sinergetičnega modela duševnih procesov, ki pojasnjuje, kako se stabilizirajo duševne strukture v odnosu med jazom oz. sebstvom [Selbst] in okoljem. Nevronska samoorganizacija je predpogoj zavesti in koordinacije jaza/sebstva. Obstaja možnost, da zadovoljivega mostu med mentalnimi in fizičnimi pojavi sploh ne bomo našli, čeprav je naše poznavanje korelacije nevrobioloških in duševnih procesov vse večje. Razlika med izkušnjami prvoosebne ter tretjeosebne perspektive mogoče ostaja temeljna in neodvisna od vsakega znanstvenega spoznanja. Čeprav različne variante emergentizma pri problematiki duha in možganov ne ponujajo končnih rešitev, teorija samoorganizacije vseeno modelira različne emergentne ravni (npr. njihovo dinamično sinhronizacijo ali desinhronizacijo) ter upošteva časovno dimenzijo v evoluciji procesnih, funkcionalnih in strukturnih vzorcev na različnih časovnih lestvicah.