Um in možgani za gestalt terapevte
Ključne besede:
proceduralni spomin, implicitni spomin, psihoterapija, gestalt terapija, kognitivna psihologija, privajanje, Rescorla-Wagnerjevo načeloPovzetek
Članek skuša na zgoščen način predstaviti nekatere ugotovitve psiholoških raziskav, ki so relevantne za prakticiranje psihoterapije na splošno in še posebej za gestalt terapevte. Psihoterapevti pogosto domnevajo, da, če pacient ni utrpel poškodbe možganov, vsi možgani in z njimi povezani kognitivni procesi funkcionirajo dovolj podobno, da so standardne terapevtske procedure ustrezne za obravnavo vseh ali večine pacientov. V resnici pa so razlike v procesiranju med ‘normalnimi’ možgani dovolj pomembne, da imajo opazen vpliv na učinek psihoterapije za posameznike. Obe, tako teorija učenja kot kognitivna nevroznanost, sta prišli do uvidov, ki se jih da brez težav aplicirati na razumevanje psihološkega funkcioniranja normalnega in patološkega vedenja kot tudi psihoterapevtske prakse. Tako razumevanje rezultatov takšnega raziskovanja osvetljuje pomembnost razumevanja proceduralnega spomina, Rescorla-Wagnerjevega učinka in narave spominov, ki jih predstavlja klient. V članku so predstavljeni nekateri primeri.
