Psihoterapija in duhovnost

Povzetek

Pojem duhovnosti vzporejam s pojmi religioznost in psihoterapija. Ti pojmi so bili v zgodovini neločljivo povezani in prepleteni. Ob pojavu materialistične znanosti je prišlo do ostrega razmejevanja med tem, kar je znanstveno merljivo, dostopno natančnemu opazovanju, merjenju in eksperimentiranju. Psihoterapija je hotela biti na svojem začetku »resna znanost«, a se je pri svojem delu spuščala v področja, kjer presega zmožnost merjenja in eksperimenta, posega na področja človekovega doživljanja, ki so pogosto nedostopna objektivnemu opazovanju in merjenju. Spoštovanje človekove osebnosti, individualnosti in svobodne izbire pa zamegljuje razliko med »objektivno resnico«, »subjektivno izbiro« in »patologijo«. Ta nejasnost je še posebej očitna, ko gre za vprašanja človekove duhovnosti. Kako v psihoterapevtskem procesu ločevati med klientovo duhovnostjo, ki je njegova osebna svobodna izbira v iskanju odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja, ter »duhovnostjo«, ki je posledica halucinacij, blodenj, nepredelanih introjekcij in projekcij? V prispevku na ta vprašanja ne dajem odgovorov, ampak poskušam le definirati vprašanja in tako spodbujati razmišljanje in raziskovanje na tem občutljivem, marsikdaj pa tudi še tabuiziranem področju.