Pojmovanje človeka v Morenovi psihodrami
Ključne besede:
psihodrama, spontanost, ustvarjalnost, srečanje, odnos, psihoterapijaPovzetek
Začetnik psihodramske terapevtske usmeritve, J. L. Moreno, je človeka pojmoval kot celovito - telesno, duševno, socialno in duhovno bitje, kar se kaže v različnih teoretskih konceptih znotraj psihodrame: razumevanju posameznikovega razvoja, konceptih srečanja, ustvarjalnosti in spontanosti. Morenov psihodramski model predstavlja poskus sinteze filozofskih, socioloških in psiholoških teorij, ki poudarjajo pomen odnosa. Odnos je po Morenovem mnenju nosilec psihoterapevtskega procesa, kar je danes stališče širše psihoterapevtske stroke. Psihodrama je od Morena naprej doživljala spremembe in dopolnitve njegovih začetnih konceptov. Zlasti pomemben je prispevek Zerke T. Moreno, ki je poudarjeni medosebni komponenti psihodrame dodala še intrapsihično. V prispevku so predstavljeni nekateri koncepti Morenove teorije – s poudarkom na njihovi duhovni komponenti in njihovo ovrednotenje z vidika današnje (psihoterapevtske) perspektive.