Osebna čvrstost

Povzetek

Stres je beseda, ki vse pogosteje označuje neprijetnega spremljevalca dogodkov iz vsakdanjega – tako zasebnega kot poklicnega – življenja. Z njim se srečujemo ob večjih in manjših dogodkih, ki so lahko za nas pozitivni ali negativni. Dolgotrajna izpostavljenost negativnim dogodkom (stresorjem) povzroča sindrom izgorelosti, ki ga danes poznamo v praktično vseh poklicih in ki je vse pogostejši vzrok psihofizičnih bolezni. Ljudje pa za stres nismo samo dovzetni, nanj smo tudi odporni. Ta odpornost se imenuje osebna čvrstost in je relativno mlad koncept avtorice Suzanne Kobasa, ki se je razvil konec sedemdesetih let. Na podlagi opažanj in prepoznavanja več različnih vrednot in vzorcev vedenja, ki so v povezavi z odpornostjo na stres, so raziskovalci opazili tri pomembne lastnosti, in te specifične lastnosti (angažiranost, izzvanost in nadzor) so se povezale v nov konstrukt. Kot skupek posameznih lastnosti je osebna čvrstost kljub močnemu vplivu zgodnjega učenja dostopna za učenje kadarkoli v življenju in kot takšna izkorišča dinamičnost identitete ter zmožnosti integracije izkušenj v oblikovanje novega sistema.