Zrcalni nevroni in medosebni odnosi

Povzetek

Članek opisuje razmeroma nov, v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja odkrit fenomen: posebno strukturo v naših možganih, ki so ga raziskovalci poimenovali zrcalni nevroni [angl. mirror neurons]. Zrcalne nevrone so odkrili ob izvajanju eksperimentov z opicami makaki v njihovem prefrontalnem korteksu (področje F5). Opazili so, da se ti sprožijo ob izvajanju določene dejavnosti in prav tako ob opazovanju te iste dejavnosti. Sistem naj bi tako povezoval vizualno in motorično možgansko področje. Ob nadaljnjih študijah so ugotovili, da obstaja podoben sistem s podobno možgansko lokalizacijo tudi pri človeku. Pri sprožanju zrcalnih nevronov ima pomembno vlogo posameznikov namen za izvedbo določene aktivnosti. Preko poznavanja delovanja zrcalnega sistema se je oblikovala teorija branja misli, sposobnosti predstavljanja mentalnih stanj drugih. Pomaga nam predvideti reakcije drugih ljudi in ustvarjati funkcionalne medosebne odnose. Pojavljata se dve razlagi omenjenega koncepta: teorija teorija [angl. theory theory], ki zagovarja razumevanje s pomočjo zdravega razuma, in teorija simulacije [angl. simulation theory], ki govori o sposobnosti posnemanja mentalnih stanj drugih. Več odobravanja je zaslediti v prid slednji. Psihično stanje drugih lahko ugotavljamo tudi z opazovanjem njihove telesne govorice, pomembna je neverbalna komunikacija. Preko zrcalnih nevronov lahko tudi bolje razumemo fenomen empatije. Vsekakor pa je ta novejši in še ne dokončno raziskan zrcalni sistem uporaben v procesu (psiho)terapije, saj terapevtu in klientu pomaga ustvariti tesnejši, kakovostnejši terapevtski odnos, ki je osnova za uspešno terapijo.