Vikanje in tikanje v terapevtskem odnosu

Povzetek

V članku se ukvarjava z vprašanjem, kako vikanje in tikanje med terapevtom in kli­entom vpliva na kakovost terapevtskega odnosa. »Jaz» in »ti» imata v slovenščini dve izbiri: ali se v odnosu vikati ali se tikati. Vikanje je po bontonu način komuniciranja v poslovnem svetu in ima svoje zakonitosti o prehajanju na tikanje. Terapevtski odnos je drugačen od ostalih profesionalnih odnosov in ima pomemben vpliv na terapevtski proces ter prispeva kar 30% k uspešnosti psihoterapije. Najina hipoteza je bila, da tika­nje omogoča kvalitetnejši odnos znotraj terapevtskega procesa. Zanimal naju je odnos posameznika do vikanja/tikanja, odnos do avtoritete, do samega sebe in do drugega, mnenje o profesionalnem odnosu, izražanje čustev ter razumevanje meja v odnosu.  Raziskava je bila zastavljena v okviru transakcijske analize, saj sva na ta način dobila dobro teoretično izhodišče za izdelavo vprašalnikov. Ker terapevtski odnos soustvarjata terapevt in klient, sva sestavila dva vprašalnika. Najina raziskava tako skozi interpreta­cijo rezultatov prikaže in tudi združi mnenja, izkušnje in potrebe obeh udeleženih strani v terapevtskem odnosu. Raziskava je pokazala, da tikanje ne zmanjšuje profesionalnosti odnosa, da pa je terapevtova naloga, da morebitni prehod na tikanje skrbno pretehta in se zanj odloča s tehtnim razlogom ter skupaj s klientom.