Vloga osebnostnih motenj pri zdravljenju depresije
Ključne besede:
osebnostna motnja, depresija, komorbidnost, psihoterapija, zdravljenjePovzetek
Namen pričujočega članka je pregledati dosedanje raziskave pojava komorbidnosti osebnostnih motenj pri depresiji in opredeliti kakšna je vloga osebnostnih motenj pri zdravljenju depresije. Raziskave komorbidnosti med osebnostnimi in razpoloženjskimi motnjami večinoma ugotavljajo visoke stopnje sopojavnosti, še posebej pri osebah, ki iščejo pomoč zaradi depresije. Poleg tega se ugotavlja vpliv komorbidnosti osebnostnih motenj pri zdravljenju depresije, ki je pogosto neugoden (počasnejša in krajša remisija, več ponovitev bolezni, prekinitve zdravljenja ipd.). Vendar pa so rezultati raziskav še vedno precej nekonsistentni, lahko tudi nasprotujoči si, čemur v veliki meri botrujejo metodološke pomanjkljivosti raziskovalnih načrtov ter močno nagibanje k uporabi kategorialnih ocen osebnostnih motenj, ki imajo tako pri razumevanju osebnostnih motenj kot pri raziskovanju teh precejšnje pomanjkljivosti. Kljub temu so dosedanja spoznanja dovolj konsistentna, da lahko oblikujemo konkretne predloge za delo z depresivnimi pacienti s komorbidno osebnostno motnjo. Na podlagi analize ugotovljenega so sestavljene smernice za nadaljnje raziskovanje, kot tudi za praktično delo z namenom ublažitve morebitnega negativnega vpliva komorbidnosti osebnostnih motenj pri delu z depresivnimi pacienti.