Negativni izid v psihoterapiji: subjektivni in družbeni dejavniki

Povzetek

Raziskave psihoterapevtskega izida so ugotovile, da se pacientom psihično stanje po psihoterapiji poslabša v približno desetih odstotkih primerov. A v literaturi, ki se ukvarja z negativnim izidom, ni moč najti poglobljenega razmisleka o dejavnikih, ki na ta pojav vplivajo, poleg tega pa so dinamski dejavniki povsem zapostavljeni. V članku smo uporabili raziskovalna dognanja, psihoanalitično teorijo ter socialno-psihološke koncepte, da bi pojav negativnega izida osvetlili tudi z dinamskega vidika. Zagovarjamo tezo, da je negativni izid odvisen od posameznikove psihopatologije (mazohizem, narcizem) ter družbenih dejavnikov (družbena podoba terapevta in stroke ter predstave o delu na sebi kot o trpljenju). Ti dejavniki se pri negativnem izidu prepletajo. Skrajna oblika naše teze glasi, da je negativni izid pojav, ki se prilega posameznikovi patologiji, da ima posameznik od tega določeno psihološko korist. Teoretični razmislek podkrepimo s tremi kliničnimi primeri ter pokažemo na uporabnost dinamskega pogleda na negativni izid.