O ranljivosti – kdaj nas ogroža in kdaj spodbuja?

Povzetek

Na ranljivost lahko pogledamo iz dveh zornih kotov – negativnega (ranljivost kot ranjenost) in pozitivnega (ranljivost kot odprtost odnosu ali ozaveščena ranjenost). Biti ranljiv pomeni ozavestiti si določene vidike sebe in drugega, srečati se s svojo človeško občutljivo platjo. Ranljivi smo ob nekom ali nečem, svoje ranljivosti pa se zavemo najbolj v odnosu. O ranljivosti in o tem, zakaj in kdaj je ogrožujoča, nas pri­zadane ali obudi spomin na prizadetost(i), bomo razmišljali v kontekstu stika s seboj in drugim v osebnem življenju, kot tudi v terapevtskem in supervizijskem prostoru. Iz fenomenološkega raziskovanja procesov ranjenosti in ranljivosti v mladem starševstvu ter transformacije iz ranjenosti v ranljivost bomo tudi izluščili, kaj ranljivost potrebuje za svojo pozitivno konotacijo ter kje omogoča razvoj varnega stika, (med)osebne po­vezanosti in s tem povečuje globino in varnost odnosa. Povezali bomo tudi spoznanja glede ranljivosti in doživljanja sramu, do katerih so prišli raziskovalci povezanosti v odnosih ter predstavili razlike med moškim in ženskim doživljanjem ranljivosti, kot jih vidi Brene Brown, najbolj znana raziskovalka na tem področju.