Pojmovanje in psihoterapija antisocialne-psihopatske motnje

Povzetek

Članek skuša osvetliti nekatere značilnosti psihoterapevtskega odnosa pri obravnavi antisocialne-psihopatske motnje. Glede na zahtevnost dela s tovrstnimi pacienti je sam psihoterapevtski odnos relativno neraziskan in pogosto omejen v okvirih institu­cionalne psihoterapevtske obravnave. Delo ponuja kratek zgodovinski pregled razisko­vanja in razumevanja te motnje ter širši, fenomenološki pregled vedenj in temeljnih značilnosti psihopatije, preko uveljavljenih mednarodnih kategorialnih sistemov klasi­fikacij (DSM- V, MKB- 10) in diagnostične ocenjevalne lestvice (R. Hare- PCL- R). Fenomenološki opisi vedenj nakazujejo občuten razvojni primanjkljaj v strukturi nad­jaza in nam hkrati razodevajo širok kontinuum osebnostnih značilnosti, ki se razteza od patološkega narcizma do izrazitih značilnosti psihopatije v njeni antisocialni in hetero­agresivni naravnanosti do svojega okolja. Z vpeljavo t.i. modela tretje topike (Dejours, 1986) omogočimo psihodinamsko razumevanje te motnje in ozadja nekaterih njenih obrambnih in prilagoditvenih procesov. Dinamika nenevrotskih motenj, s premikom razcepa v polji prizavestnega in potlačenega nezavednega, lahko razloži nekatere arhaične obrambe, ki se kažejo tudi med terapevtom in pacientom v t.i. beli relaciji pri psihoterapevtski obravnavi. Model »tretje topike« s psihoanalitičnega vidika razlaga funkcijo prizavestnega sistema kot nekakšnega »posrednika« v doživljanju samega sebe in posledično drugih oseb (Benedik, 2000) in se tako konceptualno ujema z nekaterimi novejšimi raziskavami na področju mentalizacije in t.i. »nementalizacijskih« načinov mišljenja mejne osebnostne motnje (Choi-Kain in Gunderson v Pažek, Roškar, Žvelc, 2016: 29). Osrednji del članka povzema zapis psihopatske osebnostne strukture po Nancy McWilliams ter nekaterih drugih avtorjev, s poudarkom na kontratransfernih reakcijah terapevta in terapiji sami. V sklepnem delu je naveden primer antisocialne-psihopatske motnje z opisom njegovih življenjskih okoliščin in razvojnih značilnosti.