Sistemska psihoterapija ter urejanje življenja beguncev in iskalcev azila

Povzetek

V prispevku je bil pri desetih beguncih in iskalcih azila uporabljen kvalitativni pri­stop utemeljene teorije. V analizo so bili vključeni polstrukturirani intervjuji ter posnete terapevtske seanse oseb, ki so imele najmanj 10 in največ 39 seans individualne sistemske psihoterapije v teku 6-12 mesecev. Ugotovitve kažejo, da lahko psihoterapi­ja pomaga beguncem pri premagovanju travmatskih izkušenj, obvladovanju stresnih dogodkov, olajšanju njihovega trpljenja, doseganju bolj stabilne socialne situacije ter osebnega uspeha v gostiteljski družbi. Glavni pozitivni doprinos sistemske psihoterapi­je ni bil povezan s specifičnimi dejavniki v smislu posebne tehnike ali metode, pač pa so bili najbolj pomembni za pozitivni izid terapije skupni dejavniki (tj. terapevtski odnos), terapevt (tj. empatija, toplina) ter klientovi dejavniki izven terapije (tj. osebnost, poklic, hobiji, sistem prepričanj, rituali, družina). Terapevti z Zahoda ne bi smeli obravnavati beguncev in iskalcev azila le v skladu s teoretičnimi standardi njihovih terapevtskih modalnosti, pač pa bi morali pomniti, da se klient najbolje spozna na lastno življenje. Terapevt bi moral skrbeti za terapevtsko zvezo in graditi zaupanje.