Pomen in vloga otroških sanj pri soočanju z njihovimi razvojnimi stiskami

Povzetek

Jungovska analiza sanj je za psihoterapevta analitične smeri ključnega pomena pri pridobivanju anamnestičnih podatkov, za diagnozo določenega zastoja na določeni razvojni stopnji ter za razumevanje in premagovanje razvojnih stisk pri otrocih. Mednje na primer uvrščamo trening čistosti, obvladovanje novih veščin, boj za prevlado med vrstniki ali sprejemanje novega partnerja v družino, posebej v letih, ko so govorno že spretni do te mere, da je poročanje o sanjah zanesljivo. Pridobivanje verodostojnih podatkov je pri otrocih iz različnih razlogov oteženo, vendar ko je v dolgotrajnejšem odnosu psihoterapevta z otrokom vzpostavljena visoka stopnja zaupanja, lahko pričakujemo večjo verodostojnost, kot v primerih, ko takšnega zaupanja še ni. Kljub številnim nasprotujočim si mnenjem vodilnih analitičnih psihoterapevtov o interpretaciji otroških sanj, sem se omejila na interpretacije preko asociativne igre ali ustvarjalnosti, ki upošteva zrelost otroka, moč jaza, strukturo in dinamiko osebnosti ter tip stiske, s katero se sooča. V psihoterapiji zagovarjam drugačno zaključevanje sanj tipa nočnih mor, igre in upodabljanje sanjskih vsebin z ustvarjalnimi mediji z namenom aktivnega spreminjanja scenarijev v sanjah, kot tudi opogumljanje otrok, da si pomagajo s tretjo osebo v sanjah ali sčasoma tudi sami zmorejo drugačnega odziva na strašljive sanjske vsebine.