Drobca revolucije: etika in politika psihoterapije

Povzetek

Danes ni težko videti psihoterapije kot panoge storitveno usmerjene družbe, v kateri se neprilagojenosti še vedno vse prepogosto pojmujejo le kot stvar posameznika. Narave psihoterapije ni moč razumeti brez pravilnega razumevanja narave etike. Psihoterapija ni monadični hokus pokus »psihe«. Torišče psihoterapevtovega dela je področje človeškega življenja in s tem področje etike in politike, saj vprašanja, kaj pomeni živeti dobro življenje, ni mogoče ločiti od pojma človeka kot zoona politikona. Kako nam lahko ključni koncepti Aristotelove etike pomagajo razumeti psihoterapevtsko prakso? Razprava o tem vprašanju je zapletena, prav tako kot razumevanje klientovega sveta, ki vznika v pogovorih s psihoterapevtom. Neoliberalna misel pozablja na politično ter poudarja družbeno in še posebej zasebno. Na ta način zanemarja tudi etično in pozablja, da pri obravnavanju človeških tem obstajajo meje poenostavitev.