Koline – prezrte travme podeželja

Povzetek

V članku obravnavam vpliv prisotnosti na kolinah v otroštvu prek analize 258 bolnikov v psihiatrični ambulanti, zajetih v obdobju meseca dni, ki so izpolnili polstrukturiran vprašalnik za samoocenjevanje. Diagnostično sem jih razvrstil v tri podskupine. : ljudje brez izkušnje prisotnosti na kolinah v otroštvu; ljudje, ki so bili v otroštvu prisotni na kolinah in imajo vtis, da jim je to povzročilo posledice; ter ljudje, ki so bili prisotni na kolinah in menijo, da jim to ni povzročilo posledic. V skupini ljudi, ki so bili v otroštvu prisotni na kolinah (77,7 % vzorca), je več osebnostno motenih in več ljudi z mešano osebnostno motnjo (OM) in več odvisnostne OM kot v skupini brez te izkušnje. V podskupini ljudi, ki so svojo izkušnjo kolin povezali s poznejšimi posledicami, je več paranoidne, mejne, izogibajoče in narcistične OM kot v skupini ljudi, ki so bili v otroštvu prisotni na kolinah, a so menili, da niso imele vpliva nanje, ter več paranoidne, odvisnostne in mejne OM kot v skupini, ki kolin ni doživela. Vsi disocialno osebnostno moteni so bili v skupini ljudi, ki je bila prisotna na kolinah in meni, da to ni vplivalo nanje. V skupini ljudi, ki pri sebi zaznavajo posledice prisotnosti na kolinah, je več anksioznosti kot v skupini tistih, ki tega ne zaznajo, pa so bili prisotni na kolinah. V skupini ljudi, ki so bili priče kolinam, je več odvisnih od pomirjeval kot v skupini tistih, ki kolin v otroštvu niso doživeli. Več je tudi odvisnih od alkohola v podskupini tistih, ki so bili prisotni na kolinah in menijo, da je to škodljivo vplivalo na njihov nadaljnji razvoj, glede na podskupino, kjer posamezniki te povezave niso zaznali, in skupino, ki kolin ni doživela. Prisotnost na kolinah v otroštvu je socialno sprejemljiva in ni zaznana kot travma za razvijajoče se otroke, pa ima vendar zelo razdiralen vpliv na osebnostni razvoj. Dobro je, da smo terapevti pozorni tudi na te vsebine, saj so v ozadju marsikaterih neprilagodljivih čustvenih in vedenjskih vzorcev, še posebej na področju neasertivnosti in zaupanja v medosebne odnose.