Izraženost stigme do iskanja strokovne psihološke ali psihoterapevtske pomoči med slovenskimi študenti
Ključne besede:
stigma, strokovna pomoč, študentje, stil navezanosti, izkušnje, duševne motnjePovzetek
Stigma pomeni biti zaznan s strani družbe ali zaznavati samega sebe kot pomanjkljivega zaradi določene psihološke ali telesne značilnosti, ki v družbi ni sprejeta. Stigma, povezana z duševnimi motnjami, je eden najpogosteje navedenih razlogov, zakaj ljudje z duševno motnjo ne poiščejo pomoči. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri je stigma do iskanja strokovne psihološke ali psihoterapevtske pomoči izražena med študenti v Sloveniji v odvisnosti od spola, izkušenj z duševno motnjo, kraja bivanja v Sloveniji in stila navezanosti. Sodelovalo je 211 študentov, starih 18–26 let, od tega 146 žensk. Izpolnili so lestvico zaznane devalvacije in diskriminacije, lestvico osebne stigme do iskanja pomoči in vprašalnik medosebnih odnosov. Rezultati so pokazali, da pomembno višjo osebno stigmo izražajo osebe s preokupiranim stilom navezanosti in moški. Pomembna višja socialna stigma pa je prisotna v vzhodni kohezijski regiji Slovenije. Zaključimo lahko, da spol, kraj bivanja v Sloveniji in stil navezanosti pomembno vplivajo na odnos in stališča študentov do iskanja strokovne psihološke ali psihoterapevtske pomoči.
