Odnos med psihičnimi motnjami in motnjami osebnosti pri ambulantnih psihiatričnih pacientih
Ključne besede:
motnje osebnosti, duševne motnje, komorbidnost, samoocenjevalni vprašalnikiPovzetek
Različni psihološki in psihiatrični modeli skušajo pojasniti odnos med duševnimi motnjami in motnjami osebnosti, pri čemer je na voljo tudi že veliko empiričnih raziskav, ki potrjujejo povezanost specifičnih psihičnih motenj in osebnostne strukture. V tem prispevku raziskujemo povezanost psihičnih in osebnostnih motenj s psihoanalitičnega in fenomenološkega vidika pri ambulantnih psihiatričnih pacientih, in to s pomočjo osebnostnih vprašalnikov PAI (Morey, 2003) in VMO2 (Benedik, 2004). PAI je standardizirani psihološki samoocenjevalni vprašalnik za pridobivanje pomembnih kliničnih informacij, ki pomagajo pri diagnosticiranju in načrtovanju terapevtske obravnave pacientov z duševnimi motnjami (Morey, 2009). VMO2 je samoocenjevalni vprašalnik za ocenjevanje motenj osebnosti in temelji na psihiatričnih kriterijih za motnje osebnosti (DSM-IV-TR; APA, 2000), Beckovi teoriji (disfunkcionalnih) kognitivnih shem (Beck and Freeman, 2004) in psihoanalitični teoriji osebnostnih organizacij (Kernberg, 1986). Vprašalniki so bili aplicirani 129 odraslim psihiatričnim pacientom obeh spolov (od tega je bilo 56 odstotkov žensk) z različnimi psihičnimi motnjami. Rezultati faktorske analize podpirajo teorijo o povezanosti simptomatskih in osebnostnih motenj pri pacientih z različnimi psihičnimi motnjami. Lestvice, ki opisujejo resnejše motnje osebnosti, so povezane s hujšimi, psihotičnimi simptomi, medtem ko je ≫blažja≪ osebnostna patologija povezana z ≫nevrotičnimi≪ simptomi. Lestvice, ki se nanašajo na mejno motnjo osebnosti, se povezujejo tako z blažjimi kot z izrazitejšimi motnjami. Rezultati delno podpirajo psihodinamično teorijo o povezanosti osebnostnih tipov s specifičnimi psihiatričnimi simptomi. To je skladno tudi s predhodnimi empiričnimi študijami, ki so preučevale odnos med nekaterimi motnjami osebnosti in specifičnimi psihičnimi motnjami. Kljub nekaterim metodološkim omejitvam in nenadzorovanim faktorjem, ki so lahko vplivali na rezultate, naša raziskava podpira hipotezo o povezanosti fenomenoloških vidikov motenj osebnosti in psihičnih motenj.
