Laganje kot običajen pojav v psihoterapiji

Povzetek

Laganje je v človeški družbi vsakdanji pojav. V psihoterapiji je razprava o laganju precej omejena, v slovenskem strokovnem prostoru je pravzaprav nezaznavna kot samostojen predmet preučevanja. Nekaj tujih raziskav o laganju klientov v psihoterapiji je pokazalo, da je namerna neiskrenost klientov o določeni vsebini pogosto prisotna. Klienti, predvsem na začetku terapije, lažejo iz sramu, strahu in nezaupanja. Klienti lažejo o svojih osebnih vsebinah, o svojih odnosih in o svojem doživljanju terapevtskega procesa, skupaj z doživljanjem terapevta. Ugotovitve naše raziskave, v kateri je sodelovalo 121 anketirancev, ki so hkrati tudi klienti, so primerljive s poročili tujih raziskav. 83% anketirancev je priznalo, da so ob psihoterapevtu že bili neiskreni. Pri vsebinah laganja so klienti največkrat neiskreni o doživljanju terapevtovih komentarjev in nasvetov, o stvareh in dejanjih, ki jih obžalujejo, ter o spolnem življenju in spolni usmerjenosti. Klienti v psihoterapiji lažejo predvsem z namenom, da zmanjšajo intenzivnost težkih občutkov, da pridobijo občutek nadzora nad potekom terapije ter povečajo stopnjo zasebnosti. Raziskava je pokazala, da ljudje lažejo predvsem zaradi občutkov, povezanih s sramom in strahom.