Gregory Bateson – vizionarski, nerazumljeni in spregledani snovalec korakov k ekologiji uma
Ključne besede:
Gregory Bateson, Koraki k ekologiji uma, kibernetska epistemologija, simetrična in komplementarna shizmogeneza, dvojna vez, devteroučenje, metalog, skupno prilagajanje in razvojPovzetek
Avtorica vzame v članku pod drobnogled biologa, antropologa, kibernetika in epistemologa Gregoryja Batesona (1904-1980) in njegovo najznamenitejše delo Koraki k ekologiji uma (1972). Predstavi njegove glavne konceptualne prispevke k razvoju kibernetske epistemologije, inovativni transdisciplinarni način razmišljanja in empiričnega proučevanja kulture vzajemno soodvisnih vzorcev odnosov med duševnimi, biološkimi, socialnimi in ekološkimi sistemi in njihovim okoljem. Kratko povzame nekatere njegove izvirne pojme, ki so pomembno vplivali in še vedno vplivajo na področjih psihiatrije in psihoterapije in drugih disciplin - npr. simetrična in komplementarna shizmogeneza, dvojna vez, devteroučenje, pojasni tudi način dialoga, imenovan metalog. Avtorica Batesonove ideje umesti v čas izida in prvih recenzij knjige, nato pa razišče široko razprostrte sledi njegovih zamisli in njegov položaj (zlasti citiranost) v današnjem kontekstu številnih družboslovnih in naravoslovnih znanosti. Opozori na protislovje med visokim deležem navajanja Batesonovih del in nizko stopnjo konkretnega udejanjanja njegovih idej v sistemski psihoterapiji. Članek sklene z interpretacijo Batesona kot pretežno nerazumljenega in spregledanega, a vizionarskega misleca, čigar kompleksni, celoviti, razvojni, mrežni pogled na vzorce skupnega prilagajanja in razvoja življenjskih oblik se v luči grožnje ekološkega uničenja danes zdi skrajno aktualen in nujno potreben.
