Med hipnozo in psihoanalizo - pozabljene povezave

Povzetek

Namen tega članka je s hermenevtično metodo v tekstih Freuda, Ferenczija in drugih avtorjev raziskati povezave med psihoanalizo in hipnozo, s posebnim poudarkom na konceptih transferja in sugestije. Glavna hipoteza je, da psihoanaliza danes še vedno uporablja Freudovo hipnotsko tehniko in njegovo razumevanje človeške komunikacije, vendar uporablja drugačen strokovni besednjak. To je posledica potlačevanja znotraj psihoanalitičnega gibanja; ta obrambni mehanizem ima razloge, o katerih je govora v članku. Freud je skrbno in premišljeno začrtal meje med psihoanalizo in okultnimi praksami. Vendar je hkrati priznal, da je psihoanaliza prevzela veliko iz prakse in teorije hipnoze, kar je povezano s fenomeni transferja. V zadnjih sto letih se je hipnoza v odnosu do psihoanalize razvila glede na svoj položaj in vlogo. Od Freudovega priznanja zgoraj je jasno, da psihoanaliza izvira iz hipnoze. Tako je eden od teoretičnih ciljev tega članka raziskati “rodovnik”, ki se razteza od hipnoze do psihoanalize kot “sodobnega sadeža”. Freud in kasneje njegovi učenci, kot so bili Jung, Ferenczi, in Stekel, so izvedli psihoanalitično seciranje “starejše sestre” hipnoze in tako osvetlili pot generacijam psihoanalitikov, ki so sledile. Rezultati proučevanja v tem članku naslavljajo dve ravni: raven idej in raven osebnosti ter odnose med njimi.