Primerjava samozaznave pri slovenskih, finskih in libanonskih študentih in študentkah

Povzetek

Družbeni sistemi so zaradi številnih družbenih preobrazb, ki potekajo tako na lokalni kot globalni ravni, postali zelo raznoliki. Ljudje iz različnih kulturnih okolij so primorani sobivati in sodelovati v različnih družbenih kontekstih, od vsakdanjega življenja do vodenja državne in svetovne politike. Zato je pomembno razumeti, kako ljudje različnih kulturnih okolij zaznavajo sami sebe. V članku predstavljamo primerjalno analizo doživljanja sebe slovenskih, finskih in libanonskih študentov in študentk. Ugotavljamo, da študentke in študenti ne glede na narodnost pri opisovanju sebe bolj uporabljajo individualne kot socialne deskriptorje. Vseeno pa obstajajo razlike med individualističnimi- kolektivističnimi kulturami oz. med posamezniki z neodvisnim oz. soodvisnim jazom. Tako Slovenci in Finci v povprečju bolj uporabljajo individualistične deskriptorje (osebnostne lastnosti, duševna stanja, preference, presoje drugih itd.), medtem ko zasledimo največje število socialnih deskriptorjev (družbene vloge, pripadnost skupini itd.) pri Libanoncih. Libanonci so sebe opredeljevali z najmanjšim številom različnih opisnik kategorij. Razumevanje samozaznavanja lahko koristi posameznikovi sposobnosti prilagajanja družbenemu kontekstu in refleksivni usmeritvi njegove življenjske poti k želenemu cilju. Pomembno je tudi za vodenje in postavljanje ciljev terapevtskih in svetovalnih razgovorov.