Psihoterapija kot z dokazi podprt proces upravljanja – prispevek profesionalizmu onkraj standardnega modela

Povzetek

Ta članek ponuja razlago terapevtskih intervencij, ki temelji na principih kompleksnih samoorganiziranih sistemov. Običajno se raziskave o učinkih psihoterapije v okviru standardnega modela osredotočajo na specifične faktorje znotraj specifičnih intervencij. Po desetletjih raziskovanja psihoterapije pa se je nabralo vse več dokazov o empiričnih pomanjkljivostih standardnega modela. Alternativa standardnemu modelu temelji na ideji, da intervencije učinkujejo zaradi resonančnih učinkov med dinamiko sistema, ki je v obravnavi (to je klienta) in dinamiko psihoterapevtske obravnave ali drugih pomembnih okoljskih dejavnikov sistema (zunaj ali celo znotraj klienta). To pomeni, da je terapija stalno uresničevanje robnih pogojev za samoorganizirane procese klientovih mentalnih in nevronskih sistemov. Tako razumevanje ni metaforično, ampak ima zelo konkreten pomen, ker razpolagamo z na spletu temelječimi sistemi povratne zveze, s pomočjo katerih lahko merimo in analiziramo dejansko stanje samoorganiziranih procesov (ti. Sinergetski navigacijski sistem). Ta tehnologija ima specifične prednosti tako za klienta kot za terapevta. Kajti psihoterapija s pomočjo te tehnologije postane proces upravljanja klientove sistemske dinamike, ki je podprt z dokazi in teoretično utemeljen. Temelj za empirično dokazovanje namreč niso le rezultati kontroliranih raziskav o izidu terapije, temveč podatki o dejanskem procesu spremembe. V zaključku prikažem posledice za vlogo intervencij in za psihoterapevtsko profesijo.