Učna terapija

Povzetek

Temelje učne terapije je že pred dobrimi 100 leti zastavil Sigmund Freud, ki je zahteval, da se kandidat v psihoanalitičnem izobraževanju sam poda v lehranalyse in na sebi preizkusi psihoanalitični proces. S tem naj bi začel spoznavati obstoj in delovanje nezavednih vsebin v svoji lastni psihi in se naučil uravnavati protiprenos (kontratransfer) tako, da ta ne bi bil moteč pri analitičnemu delu s pacienti.—Sodobno psihoterapevtsko izobraževanje po standardih EAP ima tri glavne stebre: teorijo (najmanj 500-800 ur), terapevtsko delo s klienti pod supervizijo (najmanj 300‑600 ur) in osebno izkušnjo oz. učno terapijo (najmanj 250 ur). V Sloveniji imamo 10 različnih psihoterapevtskih šol, ki izvajajo edukacijo po standardih EAP, in vse se strinjajo, da je osebna izkušnja pomemben sestavni del njihovega psihoterapevtskega izobraževanja. V njej ima študent priložnost: (1) spoznati svojo notranjo motivacijo za izbiro tega poklica; (2) spoznati in razvijati notranjo terapevtsko držo, ki temelji na brezpogojni pozitivni naravnanosti in empatiji do sebe in drugih in je temelj dobrega terapevtskega odnosa; (3) spoznati specifične tehnike in metode, ki jih bo uporabljal pri svojem delu s klienti; (4) potrditi izbrani pristop in sebe kot avtentično osebnost, ki je primerna za psihoterapevtski poklic.—Legenda o Parsifalu simbolično predstavi proces integracije notranjih elementov človekove psihe, skozi katerega osebnostno zorimo. To je proces, v katerega se podamo v učni terapiji, da bi bili bolje opremljeni za psihoterapevtsko delo z ljudmi v stiski.