Psihoterapevtski proces z osebami z oviranostjo: doživljanje terapevtov in njihov pogled na oviranost

Povzetek

Vstop terapevta v terapevtski proces predstavlja vstop v neznano, pri psihoterapevtskem delu z osebami z oviranostjo pa v ospredje prihajajo tudi vprašanja in dileme, vezana na specifike oviranosti. V svoji raziskavi smo želeli preveriti, kakšna so stališča terapevtov o osebah z oviranostjo, ali je telesni stik, ki je potreben za spremljanje v in iz terapevtskega prostora, vir negativnih občutkov terapevta, kakšna so prepričanja o vzrokih za vstop v terapevtski proces oseb z gibalno oviranostjo ter kako doživljajo prisotnost tolmača v terapiji z osebo z gluhoto. V raziskavi je sodelovalo 78 terapevtov, od tega 15 moških in 63 žensk. V namen raziskave smo oblikovali anketni vprašalnik, ki je bil udeležencem posredovan prek spletne aplikacije 1ka. Rezultati so pokazali, da terapevti v večini menijo, da gibalna oviranost ni glavni vzrok za vstop v terapevtski proces, hkrati pa način spremstva oseb s slepoto za večino ne predstavlja vir neprijetnih občutkov. Rezultati so prav tako pokazali, da so razlike v odgovorih pri vprašanjih, vezanih na prisotnost tolmača, najmanjše. Za nadaljnjo raziskovanje obravnavanih vprašanj je potrebno kvalitativno raziskovanje, ki bo omogočilo poglobljenejše raziskovanje in hkrati ponudilo terapevtom jasno izražanje njihovih vprašanj in dilem.