Pojav postaršenja

Avtorji

  • Diana Volčjak
  • Martina Medved
  • Urška Mikolič
  • Sandra Likar
  • Sara Bürmen
  • Tjaša Mlakar

Ključne besede:

postaršenje, stili navezanosti, depresija, intimni odnos, rjenje stopnje postaršenja

Povzetek

Postaršenje je v večini raziskav opredeljeno kot pojav obrnjenih družinskih vlog, pri katerem otroci prevzemajo starševske naloge. Podroben teoretični pregled dosedanjih mednarodnih in slovenskih raziskav kaže na umanjkanje raziskav na tem področju, čeprav mnoge med njimi dokazujejo vsesplošno prisotnost fenomena postaršenja v populaciji. Dosedanji teoretični izsledki fenomena postaršenja kažejo povezanost postaršenja tako s stilom navezanosti, ki ga je posameznik razvil znotraj svoje izvorne družine, kakor tudi povezanost postaršenja z depresijo, ki se je pri posamezniku razvila v obdobju odraslosti. Številne raziskave ugotavljajo, da se tudi načini vzpostavitve in vzdrževanja intimnih odnosov v odraslosti povezujejo z ravnjo postaršenja v otroštvu in/ali mladostništvu. Kompleksnost pojava povzroča izziv na področju merjenja stopnje postaršenja, saj obstaja mnogo merskih instrumentov, od katerih pa nobeden ne zajame celovitosti pojava. Razumevanje večplastnosti fenomena postaršenja je izjemno pomembno tudi za uspešno terapevtsko delo v psihoterapevtski praksi različnih modalitet, tako za terapevta kot klienta. V slovenskem prostoru sta bili doslej opravljeni dve raziskavi s tega področja, zato z empirično raziskavo, ki bo temu članku sledila, želimo opozoriti in preveriti prisotnost fenomena postaršenja tudi v Sloveniji. Ta pregledni članek pa s celovitim naborom dosedanjih dognanj omogoča nadaljnja raziskovanja pojava postaršenja in implikacijo teh spoznanj v klinični praksi.

Prenosi

Objavljeno

2020-03-03

Kako citirati

Volčjak, D., Medved, M., Mikolič, U., Likar, S., Bürmen, S., & Mlakar , T. (2020). Pojav postaršenja. Kairos – Slovenska Revija Za Psihoterapijo, 14(1-2). Pridobljeno od https://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/view/470