Samouresničitev ženske skozi njene arhetipske in družbene introjekte z vidika jungovske analitične psihologije

Povzetek

Ženska je že zaradi drugačne strukture svojih možganov v primerjavi z moškim bolj usmerjena na to, kako se okolica odziva na njeno delovanje. Nadalje njena materinska vloga od nje zahteva visoko stopnjo empatičnosti in razbiranja čustvenih stanj njenega otroka, kar se kaže tudi pri ženskah, ki biološko niso matere, so pa arhetip matere razvijale v svojem poklicu ali drugih življenjskih interesih. Tudi vplivi pričakovanj okolice, sprva predvsem staršev, se pri ženski razvijejo drugače. Po drugi strani nanjo vpliva tudi težavno oblikovanje animusa (moških lastnosti v vsaki ženski) skozi družbene in kulturne vplive generacije pri ženski ter anime (ženskih lastnosti v vsakem moškem) pri njenem očetu in kasneje partnerju. Oba izjemno močno sooblikujeta občutek ženske, kaj se od nje pričakuje in ji je toliko težje raziskovati, kaj pravzaprav zares sama hoče, kaj šele si to izboriti in živeti. Zato je izziv ženske predvsem iskati ta prvinski stik s samo seboj, s tem, kar ona, kot individuirana ženska, resnično hoče, pri čemer so pomembni cikli pasivnosti, usmerjenosti vase, introverzije. Od tu dalje pa naj bi ženska zaupala in se prepustila transcendentni funkciji svoje psihe, da preoblikuje, kar mora in to sprejme.