Vloga družinskih odnosov v samooskrbi sladkorne bolezni tipa 2 in njihova povezava s psihosocialnimi izidi bolnikov

Avtorji

  • Tjaša Schwarzbartl

Ključne besede:

sladkorna bolezen tipa 2, družinski odnosi, podpora, kakovost življenja

Povzetek

V zadnjih petih letih smo priča neverjetnemu napredku v obravnavi bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 (SBT2). Velik del napredka gre pripisati novi farmakološki terapiji, ki poleg tega da uspešno nadzoruje glikemijo, znižuje incidenco srčno-žilnih dogodkov in srčnega popuščanja ter upočasnjuje ledvično odpoved. Kljub temu pa študije opozarjajo, da približno 50 % pacientov s SBT2 še vedno ne dosega svojega ciljnega glikiranega hemoglobina (HbA1c). Poleg slabo urejene glikemije sta pri bolnikih s SBT2 pogosta tudi znižana kakovost življenja in povečan stres, povezan s SBT2. Razlog za to lahko iščemo v dejstvu, da sta uspešna preventiva in samooskrba SBT2, ki temelji na ustrezni dieti, zadostni meri gibanja, rednem jemanju predpisane farmakološke terapije in samonadzoru krvnega sladkorja, v veliki meri povezani s podporo družinskih članov in drugih, bolniku s SBT2 bližnjih oseb. Raziskovalci na tem področju ugotavljajo potrebo po multidisciplinarnem pristopu do bolnikov s SBT2 in njihovih bližnjih. V tim, kjer sodelujejo medicinski strokovnjaki, naj bi se vključevali tudi strokovnjaki s psihosocialnega področja, ti predvsem tam, kjer je zaznati slabše medosebne odnose oziroma slabšo podporo bolniku s SBT2. Namen članka je, po pregledu ustrezne literature, opisati vlogo družinskih odnosov v samooskrbi SBT2 in njihovo povezavo s psihosocialnimi izidi bolnikov s SBT2.

Prenosi

Objavljeno

2020-09-09

Kako citirati

Schwarzbartl, T. (2020). Vloga družinskih odnosov v samooskrbi sladkorne bolezni tipa 2 in njihova povezava s psihosocialnimi izidi bolnikov. Kairos – Slovenska Revija Za Psihoterapijo, 14(3-4). Pridobljeno od https://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/view/490