Psihoterapija brez diagnoz in njen prispevek k družbeni pravičnosti: V spomin Grahamu Barnesu (1936-2020)
Ključne besede:
refleksivna psihoterapija, dialogoterapija, rekurzivnost, epistemologija, psihodiagnostika, kibernetika drugega reda, konstruktivizem, socialni konstrukcionizem, tragedija, napuh, pravičnost, ljubezen, modrost, postmodernizem, upni in specifični terapevtski dejavniki, Dodo razsodba, na klienta usmerjen pristop, učinkovitost, uspešnost, nekonformizemPovzetek
V članku, napisanem v spomin Grahamu Barnesu, prikažem njegov projekt ≫refleksivne≪ oziroma ≫rekurzivne psihoterapije≪, ki na krožen način obrača psihoterapijo k sebi in prevprašuje njene temeljne predpostavke. Z refleksivnim načinom mišljenja ne moremo izstopiti iz teorije, temveč lahko doživimo nekaj novega preko primerjalne epistemologije. To vključuje razvijanje teorije o teorijah in jezika o jeziku ter zavedanje, da je razlaga doživetja hkrati novo doživetje. Na podlagi lastne izkušnje učenja z Barnesom prikažem njegovo pojmovanje tragedije duševnega zdravja in psihoterapije ter njegovo prizadevanje za udejanjanje psihoterapije, ki ni osredotočena na teorijo in ki psihopatologije ne pojmuje kot odkritja temveč kot izum. Nadaljujem z osvetlitvijo treh konceptov - pravičnosti, ljubezni in modrosti – ki so po Barnesovem mnenju ključne sestavine psihoterapije kot pogovorne aktivnosti in načina prepričevanja, ki lahko prispeva k razvoju civilizacije in demokracije. Na primeru koncepta ≫slušne halucinacije≪ in vinjete iz klinične prakse prikažem, kako lahko refleksivna psihoterapija preokviri psihopatologijo, tako da prepreči patologizacijo, objektivizacijo in stigmatizirajoče družbene vplive psihiatričnih diagnostičnih kategorij. Sledi umestitev Barnesove dialoške refleksivne psihoterapije med postmoderne konstruktivistične prakse. Njena načela, ki naj bi pomagala psihoterapevtom do večje učinkovitosti in raznolikega odzivanja na enkratnost vsakega klienta, so potrdile sodobne raziskave o procesu in izidu, iz katerih so se izluščili ključni skupni dejavniki učinkovite in uspešne terapije, ki so podlaga za na klienta usmerjen pristop. Zaključim s prikazom, kako je Barnes že od otroških let ustvarjalno in nekonformistično prestopal meje ter se postavljal po robu nepravičnim družbenim omejitvam.
Članka ne posvečam le dragemu Grahamu, ki je umrl 9. avgusta 2020, temveč tudi svoji mami, ki je novembra 2020 odšla v šestindevetdesetem letu starosti: »Čeprav nisi prav dobro razumela moje življenjske poti, ki jo utira nekaj, kar je tudi meni nedoumljivo, in čeprav so se ti zdele čudne previsne steze, po katerih se poskuša vzpenjati moja misel, si me vedno, res vedno podpirala v moji nenasitni radovednosti, sli po učenju in potrebi po ustvarjalnem izražanju. Do konca svojih dni si dostojanstveno nosila svojo samoto, ki bi ti jo lahko pogosteje blažil z druženjem, a sem naju za to prikrajševal z vsakim tekstom, vključno s tem, ki sem ga pisal na račun prostih trenutkov.«