Stičišča relacijsko družinske paradigme in fokusinga kot možnosti križanja: možnosti uporabe fokusinga v relacijski družinski psihoterapiji

Povzetek

Članek razišče mogoče prednosti uporabe prakse Gendlinove filozofije implicitnega, ki se imenuje fokusing, v relacijski družinski psihoterapiji (RDT). Foksusing je proces utelešenega zavedanja, RDT pa psihoterapetvski model, ki s svojo osrediščenostjo na regulacijo afekta ustvarja prostor za usmerjanje pozornosti na telo, kot ga razume fokusing. V procesu fokusinga posameznik poskuša vzpostavljati stik in ohranjati notranji odnos z občutenim telesnim zaznavanjem. Te zaznave posameznik nato ubesedi. S procesom fokusinga ima posameznik možnost neposrednega dostopanja do implicitne izkušnje, kar je ključno še posebej za predelavo travme. Čeprav RDT pripada v osnovi analitični, fokusing pa humanistični terapevtski tradiciji, sta si v marsičem sorodna, predvsem v pomenu, ki ga dajeta vzajemnosti (terapevtskega) odnosa. V članku raziskovanje stičišč razširjam in se osrediščam predvsem na vključevanje telesa v terapevtskem procesu, značilno za metodo fokusinga.