Učinki nošenja očal z barvnimi filtri Irlen na samospoštovanje, zadovoljstvo v partnerskem odnosu, zadovoljstvo z življenjem, izgorelost in na druga področja težav pri odrasli slepi osebi z dojemom svetlobe in s skotopičnim sindromom

Študija primera

Povzetek

Skotopični sindrom oz. sindrom Helen Irlen (v nadaljevanju skotopični sindrom) je motnja senzoričnega uravnavanja, ki povzroča vrsto simptomov, vključno s primanjkljaji v procesiranju vidnih informacij in občutljivostjo za svetlobo, ter vpliva na delovanje možganov. Sindrom lahko vpliva na počutje, glavobole, depresijo, občutljivost za svetlobo, učni uspeh, športno udejstvovanje, koordinacijo, komunikacijo, učenje, branje itd.

Raziskovali smo, ali uspešna korekcija sindroma z očali z barvnimi filtri Irlen vpliva tudi na posamezne dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja odrasle slepe osebe z dojemom svetlobe (V. kategorija slepote) in s skotopičnim sindromom. Izvedli smo študijo primera in ugotovili, da je glede na meritve pred nošenjem očal z barvnimi filtri Irlen in po njem prišlo do izboljšanja pri zadovoljstvu z življenjem, zadovoljstvu z zakonom, samospoštovanju. Stopnja izgorelosti je padla, ni pa prišlo do sprememb pri stopnji tveganja posameznika za razvoj sindroma adrenalne izgorelosti. Ugotovljeno je bilo izboljšanje na področjih občutljivosti za svetlobo, utrujenosti v avtu, pozornosti/koncentracije. Udeleženka poroča tudi, da ni več razdražljiva, nerazpoložena, utrujena, izčrpanosti ni več, brez razloga ji ne gre na jok, preobčutljivost za hrup se je zmanjšala, preobčutljivost za svetlobo (fluorescentna razsvetljava, močno sonce, sneg) pa je, odkar nosi očala z barvnimi filtri Irlen, izginila.

Glede na to, da imajo posamezniki z nekorigiranim skotopičnim sindromom lahko veliko težav, domnevamo, da obiščejo pomoč psihoterapevta, ki pa bi lahko težave s sindromom prepoznal in posameznika usmeril po pomoč ter mu po korekciji sindroma nudil učinkovitejšo pomoč.