Psihosinteza
Vizija celote
Ključne besede:
transformacija, integracija, harmonija, sinteza, celota, transpersonalna terapijaPovzetek
Psihosinteza je veja psihologije, nastala v začetku 20. stoletja. Uporabljajo jo v psihoterapiji, svetovanju, samovzgoji, raznih organizacijah in drugje. Psihosinteza si prizadeva upoštevati vse razsežnosti človekovega življenja. Človeka predstavi kot večplastno bitje, znotraj katerega bivajo različna polja psihe: nižje nezavedno, v katerem najdemo elemente preteklosti; srednje nezavedno, kjer je dogajanje sedanjosti; višje nezavedno, kjer čakajo nove možnosti, novi potenciali; ter kolektivno nezavedno, polje, v katerem se vsi nahajamo in katerega del smo. V središču človeka domuje njegov »jaz«, ki ga obdaja polje trenutnega zavedanja. Vendar »jaz« ni osamljen. Povezan je s »transpersonalnim jazom«, s katerim skozi življenje vzpostavlja stik. To zgradbo človeške psihe psihosinteza imenuje assagiolijevo jajce. Roberto Assagioli je psihiater in psihoterapevt, ki je utemeljitelj psihosinteze. Vizija psihosinteze je integracija različnih delov osebnosti v ubrano harmonično celoto, ki ima stik s svojim središčem—jazom in se je tako sposobna uspešno soočati z življenjskimi izzivi. Tistim, ki poleg osebne harmonije čutijo potrebo po transpersonalnih —duhovnih dimenzijah ali jih življenje v to dimenzijo pripelje, psihosinteza na tej poti stoji ob strani.