Teorija selfa v geštalt terapiji

Povzetek

Self, ki je osnova vseh psihoterapijskih pristopov, je tema tudi pričujočega besedila. Avtorica Margherita Spagnuolo-Lobb obravnava self predvsem kot izkušenski dogodek in na konkretnih primerih pokaže kako je fenomenologija prinesena v klinično polje s strani Geštalt terapije, s postavitvijo selfa »v srednjo pozicijo« (odnôsnosti) med organizmom in okoljem. V tem smislu pokaže zakaj teorija selfa v Geštalt terapiji, čeprav epistemološki postavljena na paradoksu teoretiziranja tega, kar se ne podá teoretiziranju, implicira da ne obstaja nepremostljiv prepad med posameznikovim potrebam in pravilom družbe. Razumevajoč »polje« na način, ki presega sistemsko teorijo, Spagnuolo-Lobb obravnava zatorej self kot izkušnjo kontakta, kot funkcijo polja organizem-okolje v fenomenološki aktualnosti, in razvoj selfa kot razvoj izkušnje kontakt-umik iz kontakta. Avtorica obravnava bolj detaljno tri osnovne funkcije selfa, kot sposobnost osebe, da se poveže s svetom, ter patologijo selfa. Slednje je doumljeno kot prekinitev sposobnosti narediti kontakt. Na koncu avtorica povprašuje o cilju psihoterapije in zagovarja zakaj le-ta je potrebno razumeti kot premik iz egotizma k relacioni ustvarjalanosti.