Razvojni vidiki moralnosti kot dela kontrolnih funkcij

Avtorji

  • Peter Praper

Ključne besede:

Moralni razvoj, reflektivne funkcije, mentalizacija

Povzetek

Tisto, kar je tipično za razvoj psihoterapije v zadnjih dveh desetletjih, je preseganje nivoja posameznih teoretičnih modelov in pristopov ter povezovanje različnih znanosti v raziskovanju vprašanj, ki vodijo do novih spoznanj in s tem bogatijo psihoterapevtsko klinično prakso. Spoznanja, pridobljena po teh poteh danes močno presegajo Freudovo razvojno teorijo in strukturno teorijo uma. Zato tudi vprašanj o moralnem razvoju ne enačimo več z razvojem superega. Kernberg (1976) je ponudil hevristični okvir, v katerem je mogoče razumeti progresivne evolucijske spremembe človekovega uma v razmerah recipročnih interakcij in vzajemnega vplivanja. Tako lahko sledimo procesom ponotranjanja, oblikovanja in preoblikovanja notranjih mentalnih reprezentacij – od predstav o objektu in sebi, do vzpostavljanja mentalnih predelav, skratka mentalizacije. Temeljne sheme mentalizacije so relacijske. Nastajajo ob predelavah izkušenj iz pomembnih odnosov in se pretvarjajo v socialne mentalne sheme, na temelju katerih vzpostavljamo nove odnose. Na teh utrjenih stilih mentalizacije gradimo svoje »reflektivne funkcije«. Tako že malček na izkušnjah simbiotičnega odnosa, korakov separacije in individualizacije in v skladu z oblikovanim stilom navezanosti, kaže presenetljivo zmožnost »branja misli, namenov, razpoloženj« drugega in komplementarno sporoča svoje mentalne vsebine. Napredek v miselni organizaciji omogoča otroku, da reflektivne funkcije postavlja v adaptacijske okvire, čeprav ni izključeno, da jih v neugodnih razmerah postavlja tudi v maladaptacijske okvire (manipulativnega čustvenega izsiljevanja). Mentalizacija v socialnih interakcijah je z razvojnega aspekta najpomembnejši dejavnik moralnega razvoja oziroma razvoja karakterja. V tem procesu se prepletajo razvojne linije separacije – individualizacije in s tem oblikovanje avtonomije, stila navezanosti, stila ponotranjanja, vendar moralni razvoj predstavlja dokaj avtonomno razvojno linijo. Prvi razvojni sunek se odvija od drugega do petega leta starosti, drugi, dokaj pomemben, ker je povezan z dokončnim formiranjem identitete, pa skozi adolescenco. Rezultat teh premikov je koherentni (ne le kohezivni) selfkoncept. Spoznanja o prepletenosti in pomembnosti omenjenih razvojnih procesov postavljajo tudi psihoterapevta pred nove izzive a tudi nove odgovornosti.

Prenosi

Objavljeno

2009-09-09

Kako citirati

Praper, P. (2009). Razvojni vidiki moralnosti kot dela kontrolnih funkcij. Kairos – Slovenska Revija Za Psihoterapijo, 3(3-4). Pridobljeno od https://kairos.skzp.org/index.php/revija/article/view/92

Številka

Rubrike

Znanstveni prispevki