Potek kognitivno-vedenjske terapije
Ključne besede:
Kognitivno-vedenjska terapija, faze, terapevtska zveza, konceptualizacija primeraPovzetek
Kognitivno-vedenjska terapija se osredotoča na problematična prepričanja in vedenja, ki imajo pomembno vlogo v razvoju in vzdrževanju psiholoških težav. Skozi pacientu in terapevtu razumljiv proces poskuša biti čimbolj učinkovita in uspešna. Gre za strukturirano obliko terapije, ki ponavadi sledi standardnemu zaporedju dogodkov, ki si sledijo od procesa ocenjevanja in definiranja problemov, na katere se bo usmerila obravnava, socializacije v kognitivni model, ustvarjanja načrta za obravnavo, izvajanja programa obravnave in zaključevanja obravnave. Pomembno je vzpostaviti in tekom terapije vzdrževati močno terapevtsko zvezo s pacientom in hkrati ves čas skušati razumeti težave našega pacienta ter način, kako naj bodo obravnavane (konceptualizacija primera). Nadalje pacienta učimo kognitivnovedenjskih tehnik, ki so pomembno sredstvo, s katerimi si lahko pomaga pri spoprijemanju s svojimi čustvenimi problemi ob stresnih dogodkih in vsakodnevnih težavah. Omogočajo mu spremembo načina mišljenja in reagiranja, s tem pa zmanjšajo čustveno napetost. Tudi posamezna srečanja so običajno strukturirana in vsebujejo kratek pregled prejšnjega srečanja, razpoloženja, domače naloge, kratkoročnih in dolgoročnih ciljev terapije, glavnih in tekočih problemov. V zadnji fazi terapije, se začne pacienta pripravljati na zaključek in preventivo simptomov ter preverjati njegove pridobljene sposobnosti soočanja. Vsaka oblika terapije vključuje tudi proces supervizije, ki terapevta uči, kako reševati težave, ki nastopijo v terapiji, in kako upoštevati etični kodeks kot vodilo pri delu in razreševanju etičnih dilem.