Kairos – Slovenska revija za psihoterapijo

Preoblikovanje družbene podobe psihoterapije: Prispevek k javnemu duševnemu zdravju - Poročilo s 54. letnega mednarodnega srečanja Društva za raziskovanje psihoterapije v Dublinu od 21. do 24. junija 2023

Matej Vajda — 2025-08-24

O teizmu, teologiji, teistični psihologiji in psihoterapiji: Odziv na članek Maje Božič Kranjc z naslovom Kdo je ugrabil psihoterapijo?

Robert Cvetek — 2025-08-24

Psihoterapija mi je pomagala osmisliti življenje: Intervju z Ireno Kosovel

Irena Kosovel — 2025-08-24

Imel sem res občudovanja vredne paciente: Intervju s psihiatrom in psihoanalitikom Matjažem Lunačkom

Matjaž Lunaček — 2025-08-24

Knut Hamsun: genealogija svojevrstne norosti

Matjaž Lunaček — 2025-08-24

Recenzija knjige Richarda P. Bentalla Doktoriranje uma: Zakaj psihiatrične obravnave niso uspešne

Mojca Šeme — 2025-08-24

Recenzija knjige Insoo Kim Berg in Scotta D. Millerja K rešitvi usmerjena psihoterapija: kako pomagati zasvojenim z alkoholom

Blaž Mesec — 2025-08-24

O filmu Čarovnik iz Oza s psihoanalitične perspektive

Irena Zagajšek — 2025-08-24

2. Kongres Slovenske krovne zveze za psihoterapijo PSIHOTERAPIJA OTROK IN MLADOSTNIKOV 31. maj – 2. junij 2024, Rogla

Ksenja Kos — 2025-08-24

Terapevtski okvir kot temelj psihoanalitične prakse

Miha Štrukelj — 2025-08-24

Članek opredeljuje ključno vlogo terapevtskega okvira (angl. therapeutic setting) v psihoanalitični psihoterapiji, poudarjajoč njegov večplasten vpliv na terapevtski proces in rezultate. Obravnava fizične, časovne in odnosne vidike okvira, vključno z doslednostjo, upravljanjem meja, strukturo srečanj ter vlogo terapevta kot čustvenega opornika (angl. holder) in zadrževalca (angl. container). Članek izpostavlja tudi etične vidike, kot so zaupnost, upravljanje meja in izogibanje dvojnim odnosom, ki zagotavljajo celovitost terapevtskega prostora. Poudarjena je medsebojna povezanost teh elementov in njihov prispevek k ustvarjanju varnega, transformativnega terapevtskega okolja, ki podpira globoko psihološko raziskovanje in osebnostno rast.

Doživljanje konfliktov in dinamike znotraj partnerskega odnosa dveh psihoterapevtov

Benjamin Bušelič — 2025-08-24

Partnerski odnosi so za posameznika eni izmed najintimnejših in najpomembnejših odnosov. So odnosi, ki se razvijajo s časom in gradijo na izkušnjah, ki jih imata dva posameznika med seboj. V partnerskih odnosih se lahko pojavljajo tudi konflikti, uspešno reševanje le-teh pa je ključno za dolgotrajnost partnerskega odnosa. Z raziskavo smo poizkušali odgovoriti na vprašanje, kako psihoterapevti doživljajo konflikte in odnosno dinamiko v svojih partnerskih odnosih. Namen raziskave je bil osvetliti izzive in prednosti, ki jih prinese partnerski odnos med dvema psihoterapevtoma. V sklopu raziskave smo opravili polstrukturiran intervju s tremi psihoterapevtskimi pari, ki smo jih k sodelovanju povabili po metodi snežne kepe. Iz posnetkov intervjujev smo nato naredili transkripte, ki smo jih analizirali v programu Atlas.ti, na podlagi rezultatov analize pa postavili utemeljeno teorijo. Rezultati so pokazali, da se psihoterapevtski pari srečujejo s podobnimi izzivi kot ostali pari. Glavna razlika je v tem, da imajo psihoterapevti več psihoterapevtskega znanja in orodij ter psihoterapevtskih tehnik, ki jim pomagajo pri uspešnejšem in učinkovitejšem reševanju konfliktov. Terapevtski pari, vključeni v raziskavo, so v partnerskem odnosu iskreni, svojo zvezo doživljajo kot edinstveno in unikatno. Ta edinstvenost je prav tista, ki pripiše njihovim skupnim izkušnjam in odnosu še toliko večji pomen. Prihodnje raziskave na tem področju bi lahko vključile večje število parov in specifiko dveh terapevtov, ki sta tudi par, raziskale še s kvantitativnimi metodami ter tako tudi natančneje primerjale psihoterapevtske pare z ostalimi.

40 let prakse in raziskovanja Odprtega dialoga: Ali ga je mogoče uvesti tudi v slovenski sistem skrbi za duševno zdravje?

Miran Možina — 2025-08-24

Ob 40. obletnici Odprtega dialoga (v nadaljevanju OD) je v tem članku predstavljen pregled raziskav o OD od njegovih začetkov do danes. Ker je OD zgledna praksa biopsihosocialnega pristopa, je njegov poziv k spremembi biomedicinskega pristopa, ki še vedno prevladuje na področju skrbi za duševno zdravje, še toliko bolj izrazit in nujen. V Zahodni Laponski na Finskem, od koder OD izvira, prehod od biomedicinskega modela k OD še vedno poteka, vendar težave in motnje v duševnem zdravju vse bolj obravnavajo multidisciplinarno in ob sodelovanju družine, tako da večino pogovorov opravijo na bolnikovem domu in v njegovi skupnosti brez patologizacije in z minimalno uporabo psihiatričnih zdravil. OD se je razširil po vsem svetu v vsaj 142 time v 24 državah. Ker je praksa OD skupnostna in je zato zelo odvisna od posameznega konteksta uporabe, raziskave izvajajo z uporabo mešanih kvantitativno-kvalitativnih metodologij. Poleg raziskav o učinkovitosti OD in o zvestobi temeljnim načelom in elementom OD pri različnih načinih uporabe so trenutno najpogostejše tri vrste raziskav: študije organizacijskih in političnih vidikov izvajanja OD, študije o usposabljanju iz OD in študije OD kot terapevtskega procesa. V sklepu izpostavimo vprašanje, ali bi bilo mogoče OD uvesti v slovenski sistem skrbi za duševno zdravje.

Ovire in spodbude pri uvajanju povratno informirane obravnave v organizacije: Pregled raziskav

Matej Vajda — 2025-08-24

Uvod: Povratno informirana obravnava (PIO) je način sistematičnega spremljanja in uporabe klientovih povratnih informacij v terapevtskih procesih. Raziskave kažejo, da PIO pozitivno vpliva na terapevtske izide, saj izboljšuje sodelovanje s klienti, povečuje učinkovitost terapije in zmanjšuje osip klientov. Vendar pa organizacije pri uvajanju PIO pogosto naletijo na ovire.

Metode: Raziskava uporablja narativni pregled literature za prepoznavanje ovir in spodbud pri uvajanju PIO v organizacije. Analiza temelji na 43 relevantnih virih, pridobljenih z iskanjem po znanstvenih bazah.

Rezultati: Prepoznano je bilo 9 kategorij ovir, med katerimi so omejeni viri, negativen odnos terapevtov, pomanjkanje usposabljanja in znanja, skrbi glede zasebnosti ter tehnološke in sistemske težave. Med 12 kategorij spodbud spadajo organizacijska podpora in kultura, usposabljanje, prilagodljivost tehnologije ter aktivno vključevanje klientov.

Razprava: Uspešna uvedba PIO zahteva večnivojsko podporo znotraj organizacije, kar vključuje jasno vizijo, ustrezno usposabljanje in podporo terapevtom. Ključni izzivi za terapevte so motivacija in integracija PIO v obstoječ način izvajanja terapij, na nivoju organizacije pa premišljen pristop k razvoju kulture povratnega informiranja. Za organizacije, ki uspešno uvedejo PIO, je to lahko korak k stalnemu izboljševanju terapevtskih izidov.

Zaključek: Uvajanje PIO prinaša izzive, a tudi jasne koristi, zlasti če je podprto s celostnim pristopom, kulturo povratnega informiranja in kvalitetnim usposabljanjem.

Primerjava stilov navezanosti med slovenskimi in avstralskimi učitelji v osnovnih šolah

Andreja Poljanec — 2025-08-24

Namen naše raziskave je bil prilagoditi anketni vprašalnik ECR-RT za učitelje za slovensko okolje in na tej osnovi proučiti stopnji anksioznosti in izogibanja slovenskih učiteljic in učiteljev glede na teorijo navezanosti. Vprašalnik so za merjenje stilov navezanosti učiteljev in učiteljic prvič uporabili na osnovnih in srednjih šolah v Avstraliji. V naši raziskavi smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika zbrali odgovore 779 učiteljic in učiteljev slovenskih osnovnih šol. Ugotovili smo visoki stopnji anksioznosti M=43,3 (SD=17,3) in izogibanja M=51,4 (SD=16,8), pri čemer je stopnja izogibanja pri slovenskih učiteljicah in učiteljih statistično značilno višja kot pri avstralskih. Glede na to predlagamo razvoj ustreznih podpornih programov in supervizije, ki naj bodo namenjeni razvijanju čustvene zrelosti in krepitvi varne navezanosti učiteljic in učiteljev. Rezultati raziskave kažejo na pomembnost razvijanja veščin samozavedanja in regulacije čustev učiteljic in učiteljev, kar bi bilo potrebno podpreti s spremembami učnih načrtov na različnih ravneh izobraževalnega sistema. Naši izsledki kažejo tudi na potrebo po nadaljnjih raziskavah navezanosti pri učiteljicah in učiteljih v Sloveniji in tujini tako na osnovnošolski kot srednješolski ravni.

Razlike v čustvenih kompetencah med skupino žensk, ki so trenutno v nasilnem odnosu in skupino žensk v odnosu brez nasilja

Sanja Kranjc — 2025-08-24

Ženske z izkušnjo nasilnega partnerskega odnosa v njih ostajajo zaradi različnih razlogov (npr. ekonomska odvisnost od partnerja, skupni otroci, strah pred posledicami ločitve, duševne težave). Odločitev za odhod in izpeljava celotnega procesa odhoda sta povezani z mnogimi notranjimi in zunanjimi zaviralnimi dejavniki. Glede na prepričanja npr. o nasilju, ljubezni, odnosih, tipu navezanosti na partnerja, investiranjem v odnos, strokovno podporo, se ženske odločajo, kako bodo manevrirale skozi proces odhoda. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v katerih čustvenih kompetencah, ki so del notranjih zaviralnih dejavnikov, se razlikujejo ženske, ki so trenutno v nasilnem partnerskem odnosu v primerjavi z ženskami, ki so imele izkušnjo nasilnega partnerskega odnosa, a so proces odhoda že izvedle in so trenutno vsaj eno leto v odnosu brez nasilja. Raziskava je pokazala, da se ženske statistično pomembno razlikujejo v petih čustvenih kompetencah: čustveno vključevanje in povezovanje z drugimi, dvosmerne, namerne čustvene interakcije, vzajemno socialno reševanje problemov, kreiranje zamisli in simbolov ter stabiliziranje ločenega občutja same sebe. Z dotično raziskavo se je izkazalo, da imajo ženske, ki so trenutno v odnosu brez nasilja, teh pet kompetenc bolje razvitih. Vsled raziskave lahko rečemo, da bi krepitev teh kompetenc pospešila odhod žensk iz nasilnega partnerskega odnosa.

Analiza obsega in sankcij v etičnih kodeksih za preprečevanje nadlegovanja na univerzah

Elizabeta Korenčan — 2025-08-24

Raziskava etičnih kodeksov na univerzah je pokazala, da večina dokumentov zavezuje vse člane univerzitetne skupnosti in določa disciplinske sankcije za kršitve. Analiza povezave obsega kodeksa in oblik sankcij kaže, da se ta povezava smiselno izrazi predvsem v primeru, ko kodeks zavezuje študente. Vprašanje o ločenih dokumentih za različne skupine ostaja odprto, vendar bi morala jasna ureditev obsega prispevati k učinkovitemu delovanju kodeksov. Ugotovitve nakazujejo, da kar tretjina pregledanih dokumentov ne določa sankcij, kar lahko kritično ovira učinkovitost etičnih kodeksov.

Družbeni konteksti duševnega zdravja otrok in mladostnikov

Mirjana Ule — 2025-08-24

Kot kažejo primerjalni rezultati mednarodnih raziskav (PISA, HBSCI), se otroci in mladostniki v Sloveniji počutijo nadpovprečno zaskrbljeno, žalostno. Povečujejo se duševne stiske in čustvene motnje otrok in mladostnikov. V prispevku skušamo odgovoriti na vprašanja, v čem so razlogi za tako stanje. Razloge iščemo v spremembah življenjskega poteka, odraščanja in temeljnih institucij socializacije. Individualizacija in destandardizacija življenjskih potekov sta povzročili razpad vrstniške solidarnosti in socializacije v lastni režiji. Zato mladi svoje življenje vse manj doživljajo kot del kolektivne ali generacijske usode. Posledice uspehov ali neuspehov se vse bolj pripisuje lastni sposobnosti ali nesposobnosti. To zahteva od mladih ljudi več biografske samorefleksije. Poleg materialnih dejavnikov, ki vplivajo na pogoje odraščanja, kot so socialni in ekonomski položaj izvorne družine, narašča pomen psihosocialnih dejavnikov, kot so čustvena stabilnost, socialne in komunikacijske spretnosti ter samopodoba odraščajočega. Vsa ta nasprotja in težave, s katerimi se morajo soočati otroci in mladostniki, povečujejo njihovo socialno in psihološko ranljivost ter slabšajo duševno zdravje. Je pa to pomembno opozorilo za institucije in družbo, saj je duševno zdravje otrok in mladostnikov pomemben napovedni dejavnik duševnega zdravja v odrasli dobi.

Uvodnik o belih haljah in vdoru barbarov: Kam gre zakon o psihoterapiji?

Miran Možina — 2025-08-24