Ko seks ni več tabu – jungovska analiza promiskuitete

Povzetek

Najprej obravnavam arhetipske korenine promiskuitete. V klasični grški in rimski mitologiji najdemo promiskuitetne podobe očeta, predvsem Kronosa (Saturna) ter Zevsa (Jupitra). Posebno obliko saturnske promiskuitetne dinamike prikažem tudi v analizi dinamike Ojdipa in Antigone. V primeru jungovske (psiho)analize iz svoje prakse prikažem Ines, žensko v zgodnjih tridesetih, ki je začela z analizo z namenom, da razreši svoje neprimerne partnerske odnose, v katerih so bili njeni partnerji promiskuitetni. Oče je imel psihotične motnje in Ines je bila edina, ki mu je v družini stala ob strani. Psihoterapija je potekala redno dve uri na teden v obsegu okoli 200 ur. V transferju sta se pojavili dve figuri: pozitivni oče in ti. “vseved“, ki ga avtor primerja z mitološkim Ojdipom, ki je s pomočjo svoje izjemne inteligence uspel rešiti Tebe pred grozečo nevarnostjo sfinge. Vendar je Ojdip imel hkrati tudi promiskuiteten incesten odnos z materjo Jokasto in je na stara leta, ko ga je v izgnanstvu zvesto spremljala hčerka Antigona, trpel zaradi psihotične motnje. V psihoanalitični obravnavi se je Ines po 200 urah analize odločila za zmanjšanje frekvence na eno uro tedensko. Avtor opisuje problem interpretacije v psihoanalitični praksi ter učinek interpretacije, ki ga je le-ta imela na analitičen odnos ter na sam proces psihoanalize.