Telo in vključevanje telesne dimenzije v relacijski družinski terapiji

Povzetek

Psihoterapija se v zadnjem času vse bolj usmerja na telo. Raziskave s področja nevroznanosti so prinesle vrsto novih spoznanj o možganih, telesu in razumu. Spoznanja so pomembna tako za teoretična izhodi­šča kot za prakso psihoterapije in omogočajo dialog psihoterapije z nevroznanostjo. Čedalje več modelov psihoterapije v svoja teoretična izhodišča in prakso vključuje spoznanja, ki temeljijo na razvojno relacij­skih konceptih, nevroznanstvenih spoznanjih, kliničnih opazovanjih psihosomatskih izrazov telesnega in čustvenega doživljanja v terapevtskem odnosu. Med njimi je tudi inovativna relacijska družinska terapija.  V raziskavi nas je zanimalo, kakšna stališča imajo terapevti in supervizorji relacijske družinske terapije do telesnih procesov, vključevanja telesne dimenzije v terapevtski in supervizijski proces, kakšno je njihovo zavedanje telesnih senzacij in katere telesne senzacije prepoznavajo kot telesni kontratransfer. Ugotovitve kažejo, da imajo terapevti in supervizorji pozitivna stališča do vključevanja telesa in telesnih senzacij, pre­poznavajo svoje in klientove senzacije ter zaznavajo telesni kontratransfer.