Sándor Ferenczi – iskrenost in svoboda v psihoanalizi
Ključne besede:
Sándor Ferenczi, teorija genitalnosti, vzajemna analiza, travma, terapevtska vrednost regresije, korektivna čustvena izkušnjaPovzetek
Sándor Ferenczi, psihoanalitik prve generacije, je s svojimi teoretičnimi in kliničnimi prispevki in delovanjem kot osrednji organizator gibanja, vodilni govorec in predavatelj pomembno prispeval k razvoju psihoanalitičnega gibanja že v njegovem najzgodnejšem obdobju. Ferenczijeve pionirske teoretične in klinične ideje predstavljajo pomembne osnove tako za britansko objektno relacijsko teorijo in self psihologijo, kot tudi za ameriške interpersonalne pristope ter intersubjektivizem. Razvil je teorijo genitalnosti in se posebej posvečal pomenu travme, terapevtski vrednosti regresije, eksperimentom z mutualno analizo, negativnemu transferju, kontratransferju, intimnosti v analitični situaciji in pacientovi lastni perspektivi. Njegove koncepte, kot so identifikacija z agresorjem, negujoče okolje, korektivna čustvena izkušnja in fragmentirani self, so pozneje povzeli in razvijali mnogi avtorji, med njimi Anna Freud, Donald Winnicott, Franz Alexander in Heinz Kohut. Po mnenju Michaela Balinta je polemika med Freudom in Ferenczijem na analitični svet delovala kot travma, katere predelava se je začela šele dobrih petdeset let po Ferenczijevi smrti.