Vloga raziskovanja psihoanalitičnih terapij v psihoanalitičnem izobraževanju: dvajset dobrih razlogov, zakaj naj bi vedeli več o raziskovanju
Ključne besede:
psihoanaliza, psihoanalitično izobraževanje, lastna izkušnja, supervizija, teorija navezanosti, dolgotrajne analize, kratke analizePovzetek
Ne samo v psihoanalitičnih terapijah ampak tudi v psihoterapiji nasploh je v zadnjih dvajsetih letih prišlo do velikega pozitivnega premika zahvaljujoč raziskovanju psihoterapije. Z dvajsetimi razlogi avtor utemelji pomen raziskovanja v psihoanalitičnih terapijah in izobraževanjih. Razvoj raziskovanja razdeli v pet faz in tako na pregleden način opozori, kaj bi moral psihoterapevt vedeti o raziskovanju psihoterapije, da bi tako v prihodnosti tudi preprečili razvoj ideologij na področju psihoterapije.
Opomba uredništva: Pričujoče predavanje je avtor na povabilo organizatorja predstavil na prvi konferenci Evropske konfederacije psihoanalitičnih psihoterapij (ECPP = European Confederation of Psychoanalytic Psychotherapies) oktobra 2004 v Ljubljani. Osvetljuje dvajset pomembnejših tem, ki so pomembne tako za nadaljnji razvoj psihoanalitično usmerjenih psihoterapij, kakor tudi za razvoj psihoterapije kot samostojne znanstvene discipline. Prav ob navedenih temah se razhajajo stališča med psihoterapevti, ko teče razprava o prihodnosti psihoterapije kot samostojne dejavnosti in samostojnega poklica na »visoki znanstveni ravni«, kot to zahteva Strassburska deklaracija iz leta 1990, ki še vedno velja za »magno charto psihoterapije«. Zato so stališča in utemeljitve eminentnega predstavnika evropske psihoanalize in vodje številnih raziskovalnih projektov v psihoterapiji dragocena orientacija in izziv za razpravo.