Teoretična zasnova metode interpretacije simptomov obsesivno-kompulzivne motnje (OKM)

Povzetek

Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) je pogosta duševna motnja (prevalenca 2–3 %) z visoko obremenilno in spremenljivo simptomatiko, ki se izraža v obliki ponavljajočih se vsiljivih misli (obsesij) in ritualnih dejanj (kompulzij) (World Health Organization, 2003). Pacienti z OKM se dobro odzivajo na zdravljenje s serotonergičnimi antidepresivi; zdravljenje prve izbire predstavljajo selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina ter vedenjsko-kognitivna psihoterapija z metodo izpostavljanja in preprečevanja odziva (Olatunji idr., 2013). Kljub temu da se je psihoanalitično zdravljenje OKM v klinični praksi izkazalo kot visoko učinkovito, ostaja psihoanalitično zdravljenje OKM slabo raziskano in posledično poznano le določenemu deležu strokovnjakov, ki se z njim srečujejo v vsakodnevni praksi. V članku predstavljam psihiatrično in psihoanalitično formulacijo OKM ter patogenezo s poudarkom na psihoanalitični teoriji. V drugem delu članka se osredotočam na teoretično zasnovo psihoanalitične obravnave OKM z uvajanjem teorije konceptualne metafore, na podlagi katere predlagam razvijanje modela za interpretacijo manifestne vsebine obsesivno-kompulzivne simptomatike. Prepoznavanje in razumevanje abstraktnih pomenov posameznikovega konceptualnega sistema lahko služi kot orodje, ki predvsem v psihoanalitični terapiji pomembno prispeva k bolj usmerjeni in konsistentni interpretaciji simboličnega pomena simptomov OKM. Članek predstavlja osnovo za nadaljnje raziskovanje na področju diagnostike in zdravljenja OKM ter z OKM povezane simptomatike.