Družbeni in strokovni izzivi pri varovanju duševnega zdravja LGBT+ oseb

Povzetek

Raziskave, izvedene v Sloveniji in tujini, kažejo na večjo ogroženost duševnega zdravja LGBT+ oseb. Zato predstavlja varovanje njihovega duševnega zdravja zahteven izziv za strokovnjake, med ostalimi tudi za psihoterapevte, ki ponujajo raznovrstne oblike psihosocialne pomoči. Da bi dosegli boljšo kvaliteto strokovne pomoči posameznim LGBT+ osebam, je namreč potrebno spremeniti mnogo tudi na institucionalni in širši družbeni ravni. Pomemben pozitivni premik na svetovni ravni je umik vseh kategorij, povezanih s transspolnimi identitetami iz MKB-11, ter uvedba nove kategorije spolne inkongruence, v Sloveniji pa Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018−2028, ki naj bi posredno vplivala na LGBT+ osebe s težavami v duševnem zdravju (kot pripadnike ranljivejše in pogosto socialno izključene družbene skupine), npr. s povečanjem dostopnosti do storitev medicinske in psihosocialne pomoči ter z zakonsko ureditvijo storitev na področju duševnega zdravja. Pri nas je podpore nevladnih organizacij glede na potrebe uporabnikov znatno premalo. Legebitra in TransAkcija sta glavni organizaciji, ki ponujata psihosocialno svetovanje LGBT+ populaciji, slednja pa je hkrati tudi edina, ki se v naši državi osredotoča izključno na delo s transspolnimi osebami. Na ravni posamezne LGBT+ osebe, ki išče pomoč oz. podporo, se kažejo izzivi, povezani s psihiatrično obravnavo pri medicinskem procesu potrditve spola (medicinski tranziciji), ter predvsem pomanjkanje ustreznega znanja strokovnjakov, ki ponujajo raznorazne oblike psihosocialne pomoči. Na družbeni ravni predstavlja veliko težavo v vsakdanjem življenju LGBT+ oseb (še vedno) diskriminacija, ki slabo vpliva tudi na njihovo duševno zdravje. Eden izmed potencialno (naj)bolj stresnih dogodkov v življenju LGBT+ osebe pa je vsekakor razkritje spolne identitete oz. spolne usmerjenosti svojim bližnjim ter najbližjim, še posebej staršem.