Aleksitimija v zrcalu razvojnih izkušenj
Ključne besede:
aleksitimija, teorija navezanosti, teorija objektnih odnosov, psihoterapijaPovzetek
Aleksitimija je osebnostni konstrukt, ki se nanaša na primanjkljaj v prepoznavanju in izražanju lastnih čustev ter notranjih stanj, za katerega je značilno navzven usmerjeno in operativno mišljenje ter omejena domišljijska sposobnost. V članku predstavimo aleksitimijo skozi prizmo teorije navezanosti in objektnih odnosov. Rezultati kvantitativne raziskave na naključnem vzorcu 323 udeležencev, ki je bila izvedena v spletnem okolju, potrjujejo, da so disfunkcionalne izkušnje z navezanostjo ter neustrezne relacije z objekti v zgodnjem otroštvu povezane s stopnjo izraženosti aleksitimije. Statistično pomembne povezave se kažejo med plašljivim, preokupiranim in odklonilnim stilom navezanosti ter aleksitimijo. Slednja se pozitivno povezuje z bolj izraženemi motenimi objektnimi odnosi, predvsem na dimenziji odvisnosti in odtujenosti, kjer so korelacijski koeficienti najvišji. Osebe s psihoterapevtsko izkušnjo kažejo manj izražene aleksitimične značilnosti, z izjemo težav z identifikacijo, prav tako je moč zaslediti statistično pomembne razlike med laiki in psihoterapevti ter specializanti psihoterapije na vseh faktorjih.