Družbeni konteksti duševnega zdravja otrok in mladostnikov

Povzetek

Kot kažejo primerjalni rezultati mednarodnih raziskav (PISA, HBSCI), se otroci in mladostniki v Sloveniji počutijo nadpovprečno zaskrbljeno, žalostno. Povečujejo se duševne stiske in čustvene motnje otrok in mladostnikov. V prispevku skušamo odgovoriti na vprašanja, v čem so razlogi za tako stanje. Razloge iščemo v spremembah življenjskega poteka, odraščanja in temeljnih institucij socializacije. Individualizacija in destandardizacija življenjskih potekov sta povzročili razpad vrstniške solidarnosti in socializacije v lastni režiji. Zato mladi svoje življenje vse manj doživljajo kot del kolektivne ali generacijske usode.  Posledice uspehov ali neuspehov se vse bolj pripisuje lastni sposobnosti ali nesposobnosti. To zahteva od mladih ljudi več biografske samorefleksije. Poleg materialnih dejavnikov, ki vplivajo na pogoje odraščanja, kot so socialni in ekonomski položaj izvorne družine, narašča pomen psihosocialnih dejavnikov, kot so čustvena stabilnost, socialne in komunikacijske spretnosti ter samopodoba odraščajočega. Vsa ta nasprotja in težave, s katerimi se morajo soočati otroci in mladostniki, povečujejo njihovo socialno in psihološko ranljivost ter slabšajo duševno zdravje. Je pa to pomembno opozorilo za institucije in družbo, saj je duševno zdravje otrok in mladostnikov pomemben napovedni dejavnik duševnega zdravja v odrasli dobi.