Denar ali srce: Etika psihoterapevtske pomoči z vidika zaslužka

Povzetek

V ospredju razprav o regulaciji psihoterapevtske dejavnosti v Sloveniji so vprašanja strokovne usposobljenosti, dostopnosti in zaščite uporabnikov, a jih vse pogosteje spremljajo tudi ozki ekonomski interesi deležnikov. Članek temelji na kombinirani kvantitativni in kvalitativni analizi plač in prihodkov v poklicih pomoči – psihiatriji, psihologiji, klinični psihologiji, delovni terapiji in psihoterapiji – s poudarkom na razlikah med javnim sektorjem in zasebnim trgom psihoterapije. Podatki razkrivajo pomembne razlike v povprečnih prihodkih, razpršenosti (standardnih odklonih) in institucionalnih privilegijih, ki posameznim poklicem omogočajo kumulativne zaslužke (npr. prek »dvoživkarskih« praks in izvedenskih mnenj) pogosto ne transparentno in brez učinkovitega nadzora. V zasebni psihoterapiji prihodki nihajo, so pa praviloma nadzorovani in nižji od skupnih prihodkov javnih delavcev z dodatnimi dejavnostmi. Kritično so prikazane sistemske neenakosti, ki reproducirajo simbolni in ekonomski kapital določenih poklicnih skupin, in poudarjena je potreba po zakonski regulaciji psihoterapije kot samostojnega poklica. Uzakonitev bi omogočila večjo strokovno odgovornost, boljši nadzor in bolj enakopravno financiranje iz javnih sredstev ter pravičnejšo dostopnost do psihoterapevtskih storitev za vse državljane.