Uporaba prepovedanih drog v mladostništvu: povezanost z vzgojnimi stili, starševskimi pravili in uporabo drog pri starših

Povzetek

V Evropi uporaba prepovedanih drog med mladostniki in mlajšimi odraslimi narašča. Starši imajo pri uporabi prepovedanih drog med mladimi ključno vlogo. Namen naše raziskave je bil proučiti in primerjati učinke vzgojnih stilov, specifičnih starševskih pravil glede uporabe ter starševske uporabe prepovedanih drog na uporabo le teh med mladimi. Raziskovalni vzorec je sestavljalo 839 dijakov iz različnih srednješolskih programov v Sloveniji, starih od 14 do 21 let. Povezanost med uporabo prepovedanih drog kadarkoli v življenju pri mladih in njihovimi izkušnjami s starševskimi praksami smo ocenjevali z logistično regresijo, pri čemer smo v multivariatnem modelu kontrolirali demografske, socialno-ekonomske in izobraževalne dejavnike.  Med uporabo prepovedanih drog smo šteli uporabo zdravil z namenom, da bi se mladostnik zadel, amfetamina, LSD-ja, kokaina, heroina, lepila ali drugih hlapil, gobic, kombinacije alkohola in tablet, ekstazija ter novih psihoaktivnih snovi. Avtoritarni vzgojni stil tako matere kot očeta (v primerjavi z avtoritativnim) je statistično značilno povezan s povečanim tveganjem za uporabo prepovedanih drog med mladostniki. Jasno očetovo neodobravanje uporabe prepovedanih drog deluje kot varovalni dejavnik, medtem ko materina tolerantnost (tj. pomanjkanje neodobravanja), presenetljivo, statistično značilno zmanjšuje verjetnost uporabe prepovedanih drog. Starševska neuporaba prepovedanih drog v multivariatnem modelu ni bila statistično značilno povezana z uporabo prepovedanih drog med mladostniki. Kot najmočnejši napovedni dejavnik uporabe prepovedanih drog med mladimi so se pokazala očetova pravila glede uporabe. Ob upoštevanju občutljivosti razvojnega obdobja mladostništva je prepoznavanje ter spodbujanje varnih in podpornih starševskih odnosov ključno za preprečevanje tveganih vedenj. Ugotovitve so posebej dragocene za psihoterapevtsko delo z mladostniki in njihovimi starši, saj omogočajo boljše razumevanje vpliva različnih vzgojnih praks na otrokovo psihološko odpornost. Raziskava celostno osvetljuje vlogo materinskih in očetovskih pristopov ter prispeva pomembno izhodišče za razvoj terapevtskih in preventivnih intervencij v slovenskem prostoru.