Sanje v analitični psihologiji

Povzetek

Sanje so bile od nekdaj bistven del človeške kulture in zgodovine. Predstavljajo tudi enega izmed teme­ljev analitične psihologije. Sprva je Jung prakticiral klasično freudovsko psihoanalizo, vendar je kmalu odkril, da pri analizi sanj Freudova metoda prostih asociacij vodi vstran od vsebine sanj k pacientovim kompleksom. Četudi ima ta metoda svoje praktične aplikacije, je bil Jung mnenja, da s tem zgrešimo pravi pomen sanj. Kmalu je prišel do zaključka, da sanje niso prikrite izpolnitve želj. Sanje je videl kot naraven fenomen brez kakršnihkoli mehanizmov zavajanja. Interpretiral jih je kot kompenzatorno funkcijo neza­vednega, zaradi česar je prišel do zaključka, da lahko odkrije pravo interpretacijo samo sanjalec. Tako je razvil svojo lastno metodo osredotočenih asociacij in amplifikacije sanjske snovi s pomočjo različnih kulturnih vsebin kot so pravljice, miti, simboli, literatura in znanost, kot tudi svoj tako imenovani » pristop brez teorije«. Praktični primer prikaže uporabo tega pristopa v praksi, kako lahko sanje pripeljejo do odce­pljenih travmatičnih spominov in kako lahko pomagajo reintegrirati izgubljene dele sebstva.