O demonih psihoterapevtov in pripadajočih vrlinah: Iz puščave v terapevtsko sobo

Povzetek

Psihoterapevtom strokovni in etični razlogi nalagajo obvezo, da v času svoje poklicne formacije kakor tudi kasneje ustrezno urejajo elemente svojega osebnega funkcioniranja, ki bi potencialno utegnili škodovati psihoterapev- tskemu procesu oziroma klientom. Sem sodijo emocionalno-motivacijski vzgibi, ki jih je pod pojmom strasti izčrpno obdelala puščavniška literatura iz prvih stoletij krščanstva, kasneje pa so dobile izraz v klasifikaciji sedmih glavnih grehov. Opirajoč se na dva spisa tako imenovanega psihologa med puščavniki Evagrija Pontskega, članek v prvem delu prinaša opis sedmero „demonov“ ali strasti (požrešnost, pohota, pohlep, gnev, zavist, lenoba in napuh) ter njihove implikacije za psihoterapevte. V drugem delu pa prispevek predstavlja sedmero vrlin, ki so nasprotne sedmim strastem oziroma grehom in so v pomoč pri spop- rijemanju z njimi (zmernost, čistost, dobrota, potrpežljivost, prijaznost, marlji- vost in ponižnost). Pri vsaki vrlini so dodana vprašanja za psihoterapevtovo samorefleksijo. Članek predstavlja poskus, aplicirati na kontekst sodobnega psihoterapevta izkušnje in uvide puščavnikov pri njihovem boju z demoni in slabimi mislimi (gr. logismoi) na poti k stanju brezstrastja (gr. apatheia).