Skupinska supervizija na daljavo – kvalitativna študija doživljanja supervizantov med drugim valom epidemije covid-19

Povzetek

V članku je predstavljen kontekst razumevanja supervizije oz. skupinske supervizije na daljavo ter rezultati kvalitativne študije subjektivnega doživljanja supervizantov, ki so bili v času epidemije covid-19 vključeni v tovrstno skupinsko supervizijo. S pomočjo fenomenološke metode smo raziskali, kako supervizanti doživljajo vključenost v supervizijo na daljavo, kako doživljajo medsebojno povezanost in kaj jim pomaga pri ohranjanju le-te. Polstrukturiran intervju smo izvedli s šestimi terapevti relacijske smeri z večletnimi terapevtskimi izkušnjami in vključenostjo v skupinsko supervizijo. Z namenom triangulacije podatkov smo v raziskavo vključili tudi pogled na izkušnjo vodenja skupinske supervizije s strani dveh supervizorjev. Analiza podatkov je pokazala, da supervizanti ob vključenosti v skupinsko supervizijo na daljavo doživljajo pretežno negativna čustva ter oviranost. Na doživljanje medsebojne povezanosti vpliva velikost skupine, supervizorjev stil vodenja ter specifičnost komunikacije, ki poteka s pomočjo tehnologije. Vsi udeleženci pa prepoznavajo koristnost tovrstne supervizije in med seboj doživljajo enako povezanost, kot pred prehodom na delo od doma. K ohranjanju povezanosti pripomorejo že sama srečevanja ter občasni kontakti izven supervizije. Ob koncu študije opozorimo na pomembnost ovrednotenja supervizantovih občutkov z namenom izboljšane supervizijske in terapevtske prakse, opozorimo na omejitve raziskave ter podamo priporočila za nadaljnje raziskovanje.